Zastava EU | (foto: Christian Lambiotte/ European Communities, 2007)
Evropski parlament je nedavno sprejel predlog resolucije o vključitvi pravice do splava v Listino EU o temeljnih pravicah. Ta poteza je sprožila burne reakcije in razprave med politiki, strokovnjaki ter verskimi in civilnimi skupinami po vsej Evropi. Čeprav to še ne pomeni, da bo do vpisa v listino tudi prišlo, je odločitev zdaj v rokah Sveta EU, ki zahteva soglasje vseh 27 članic. Vprašanje se zastavlja, ali bi se države, kot so Malta, Poljska, Madžarska in Italija, strinjale s tem korakom.
Predlog resolucije, ki ga je predlagala skupina Renew, je naletel na podporo 336 poslancev, medtem ko jih je bilo 136 proti. Med nasprotniki je bila tudi poslanka iz Evropske ljudske stranke Romana Tomc, ki je izrazila svoje nasprotovanje tako sami resoluciji kot tudi besedilu, ki se nanaša na pravico do splava. Poudarila je, da je zdravstvo in sociala v pristojnosti držav članic in da bi moralo tako ostati tudi v prihodnje.
Besedilo resolucije je bilo kritizirano zaradi vključevanja besedišča LGBT in teorije spola ter predpostavke, da lahko noseče postanejo vse osebe. To je sprožilo številne polemike in dvome o tem, ali je pravica do splava res temeljna pravica, kot jo zagovarja resolucija.
Moralni teolog dr. Roman Globokar je izpostavil stališče evropskih škofov, da splav nikoli ne more biti temeljna pravica. Poudaril je, da je pravica do življenja osnovna pravica, ki je podlaga vsem drugim človekovim pravicam. Cerkev se vedno zavzema za pravico do življenja najšibkejših in najbolj ranljivih oseb, vključno z nerojenimi otroki.
Škofje Evropske unije so v svoji izjavi opozorili, da Listina EU o temeljnih pravicah ne sme vključevati pravic, ki niso priznane ali ki razdvajajo. Poudarili so, da je način obravnave vprašanja splava zelo različen med državami članicami in da bi morala EU spoštovati različne kulture in tradicije ter nacionalne pristojnosti držav.
S sprejetjem resolucije v Evropskem parlamentu se bo pritisk na države z restriktivno zakonodajo o splavu, kot sta Malta in Poljska, še povečal. Poljski parlament trenutno razpravlja o liberalizaciji zakonodaje o splavu, kar je sprožilo različna mnenja in delitve med političnimi strankami.
V zaključku je jasno, da vprašanje pravice do splava ostaja eno najbolj kontroverznih in kompleksnih vprašanj v Evropi. Različna stališča, ideologije in verska prepričanja so pripeljala do globokih delitev in razprav o temeljnih pravicah posameznika. Prihodnost tega vprašanja ostaja negotova, saj se bo moral Svet EU odločiti glede vključitve pravice do splava v Listino EU, kar bo zahtevalo soglasje vseh članic.